V svet programatičnega oglaševanja nas je popeljal Simon Struna, specialist za programatični ekosistem, iz podjetja iPROM, s predstavitvijo programatičnih trendov, ki bodo oblikovali digitalno prihodnost. Prvi trend so vsekakor podatki. Količina podatkov in njihova obdelava, narekuje evolucijo razvoja platform za upravljanje s podatki, ki omogočajo doseganje prave ciljne skupine, preko različnih kanalov in povezanih naprav. Programatično oglaševanje je v razmeroma kratkem času, začelo korenito spreminjati oglaševalsko pokrajino. Tega se zavedajo tudi oglaševalci, saj namenjajo čedalje več budgeta programatičnemu zakupu. Več kot polovica prikaznega oglaševanja v Evropi, je namreč že kupljenega programatično.  Med tem ko je v ZDA, že skoraj vso digitalno oglaševanje programatično. Kot naslednji veliki trend, Struna napoveduje internet stvari, ki naj bi do leta 2020 povezoval že 50 milijard naprav. Z novo dobo medsebojne povezave stvari in ljudi, pa se nam obeta tudi nov pristop k marketingu.

Na razvoj programatičnega oglaševanja, imata velik vpliv transparentnost in zaupanje v programatično trgovanje. Struna nam je predstavil enostavno in varno metodo Ads.txt, s katero spletni založniki jasno oznanijo kdo vse je pooblaščen za prodajo njihovega oglasnega inventarja. Tako se povečuje transparentnost in zaupanje v programmatično trgovanje. Kot velik potencial, Struna prepoznava tudi blockchain tehnologijo, ki preoblikuje digitalno oglaševanje, v smislu varnosti izmenjave podatkov, zaupanja oziroma sledljivosti transakcij. V ta namen, so pri iPROM-u razvili lastno kriptovaluto iPROM Coin (IPC), ki med deležniki na področju zakupa oglasnega prostora, skrbi za sledljivost in preglednost finančnih transakcij. 

Trend programatične prihodnosti je vsekakor t.i. „zakup v hiši“. Po podatkih raziskave Programmatic In-Housing (IAB Europe, maj 2018), bo 90 % največjih oglaševalcev, v naslednjem letu povečalo investicije v programatični zakup. 35 % oglaševalcev pa se je odločilo za povečanje izvajanja programatičnih aktivnosti z lastnimi digitalnimi oddelki.Kot tri glavne razloge za „zakup v hiši“, navajajo ROI (return on investment) 47%, boljši doseg ciljne skupine (44 %) in učinkovitost oglasnih akcij (44 %). Kot zadnji programatični trend, Struna navaja umetno inteligenco, ki nam preko strojnega učenja, nevronske mreže, podatkovnega rudarjenja, pomaga pri obdelavi čedalje večjih količin podatkov. Pomaga nam pri avtomatizaciji zakupov in oglasov ter izgradnji dinamičnih kreativ, ki omogočajo, da pravo sporočilo doseže pravo osebo, na pravi napravi.

Darko Dujič, direktor Ceneje.si, je predstavil vpetost največjega slovenskega primerjalnika cen, v uporabniško izkušnjo spletne prodaje ter njen vpliv tako na prodajo na spletu, kot izven njega. Ob tem je opozoril na procese uporabniške poti, ki so mogoče manj vidne, a zato mogoče še bolj pomembne pri prodaji in marketingu določenega izdelka. Tako je izpostavil, da lahko podatki, ki se združujejo v tem servisu, služijo naprednemu ciljanju (advanced targerting), s katerim lahko izredno dobro nagovarjajo točno določeno ciljno skupino. Hkrati pa so tudi odličen pokazatelj trendov in lahko opozorijo na dogodke, še preden so ti opazni »na terenu«. Ob tem je izpostavil prepletenost marketinga, direktnega marketinga in prodaje na spletu ter izven njega. Dujič je tudi poudaril, da je prednost ravno v dostopu do visoko interesnih ciljnih skupin, pa čeprav mogoče manjših, kar dramatično poveča efektivnost vloženih sredstev.

Za zaključek je Dujič postregel tudi z nekaj številkami, kot to, da njihov ekosistem združuje 55.000 trgovcev in da je v Sloveniji približno 3.000 e-commerce trgovcev. Seveda se je na koncu zvrstilo kar nekaj vprašanj, med drugim tudi ali je Slovenija, glede na majhnost trga, kaj drugačna? Na to vprašanje Dujič odgovarja, da je drugačna v smislu online vs. offline nakupov, saj so fizične trovine, še vedno dovolj blizu potrošnikom. Na vprašanje kaj prinaša prihodnost oziroma kaj je njihov naslednji korak, pa je Dujič odgovoril, da je plan pokriti nove kategorije.

»Influencerjem uspeva to, kar si marketing stroka prizadeva na vse možne načine,« je začel zgodbo o uspehu »influencer« marketinga, Dušan Boldin, digitalni strateg agencije AV Studio. In to je: »Pridobiti pozornost in občudovanje javnosti.« Kako jim to uspeva? Kdaj deluje? »Ko sledilci sledijo osebi, ne vsebini,« pravi Boldin. In sprehodili smo se po nekaterih domačih in tujih, uspešnih zgodbah sodelovanja med blagovnimi zanamkami in »influencerji«, kot je npr. Lidlovo sodelovanje z modno blogerko Evo Ano Kazič, Zlatkovo sodelovanje z Atlantisom, sodelovanje Dunkin Devils in Woop trampolin parka, ob otvoritvi, Mercedesom in avanturističnim psom Lokijem, ki je postal prava Instagram zvezdater nenazadnje vsemi »influencerji«, ki so pripomogli k razmahu ICO projektov.

Kaj pa prinaša prihodnost? Številne izzive, kot smo lahko slišali; od nasičenosti trga, do porasta lažnih mikro influencerjev, kot tudi števila plačanih sledilcev, pa do nevarnosti negativnih objav in njihovih vplivov na blagovne znamke. Še vedno tudi ostaja problem označevanja tovrstnih vsebin, kjer se krešejo mnenja – označevati ali ne. Po mnenju nekaterih, bi morala tovrstna vsebina biti ustrezno označena, kot promocijska vsebina, spet drugi so mnenja, da vsebino, ki se pojavlja na lastnih kanalih, ni potrebno označevati.

Je pa tudi na področju influencer marketinga, moč opaziti vpliv novih tehnologij in sicer umetne inteligence, v primeru IBM-ove Watson tehnologijein »chatbot influencerjev«, kot je primer Covergirl chatbot influencerja, v preobleki mlade manekenke Kalani Hilliker. Dogodek je Boldin zaključil z mislijo ali ni morda zgodba o »influencerjih« stara, kot je življenje samo?