Kaj mora imeti dober vplivnež?
O novih odnosih,
ki jih je prinesla digitalna revolucija med medijem in vplivnežem (influencerjem), uporabnikom in blagovno znamko, se je z gosti okrogle mize, pogovarjal
Zoran Savin (IAB Slovenija). O tem zakaj
influencerji niso mediji in mediji niso influencerji, o vsebinah, ki jih ustvarjajo
in o označevanju teh vsebin, so razmišljali: Anja Avberšek - LIDL
Slovenija, Jaka Jauh - Zavarovalnica Triglav, Roni Kordiš - Had.si, David
Halb - Fastcast, Simon Šketa – Telekom Slovenije, Maja Nemec – Media24 in
članica kolektiva Kokos Agency.
“Influencerji
niso nova stvar, dobili so samo novo platformo in predvsem Instagram je vplival
na to, kakšne vsebine se plasirajo na splet,” je začel razmišljanje Jaka Jauh
iz Zavarovalnice Triglav. Simon Šketa, ki je tudi sam vplivnež, pri Telekomu
Slovenije pa skrbi za odnose z vplivneži, pa dodaja; “Influencerji so kreatorji
vsebin in kreirajo, sploh na Instagramu, večino kampanj predvsem vizualno s
produktnim umeščanjem, hastagi in
kratkim tekstom. To ni članek zame in enačiti Instagram celebrity in influencerje z mediji, je po mojem mnenju
žaljivo za medije.” Na vprašanje
zakaj vplivneži niso primerljivi z mediji, pa Šketa odgovarja; “Mediji so
kolektivni output, imajo uredništvo, urednika, oglasno trženje in točno veš kaj
dobiš – preverljiv produkt.”
Maja Nemec, članica
ekipe Kokos Agency in dolgoletna televizijska novinarka, je izpostavila problem avtentičnosti vplivnežev in prenasičenosti
trga. Anja Avberšek, akterka za družbene medije pri Lidl Slovenija, poudarja da
je težko najti avtentične influencerje in na vprašanje kaj je za Lidl pomembno
pri izboru vplivneža, odgovarja; “Za nas je pomembna predvsem vsebina, ki jo
influencer sporoča,” in dodaja, da so to predvsem mikroinfluencerji z 2000 do
5000 sledilci. Avberškova je prepričana, da takim mikroinfluencerjem, ljudje
dejansko sledijo in stopajo z njimi v interakcijo (“engagement”). David Halb, CEO
Fastcast, na temo avtentičnosti, dodaja še; “Avtentičnost vsebine izhaja iz
ljubiteljskih dogodivščin. Največji pomen so na začetku pojava tega trenda,
imele ravno travel vsebine .”
Na okrogli
mizi je bilo govora tudi o tem ali je doseg določenega vplivneža dovolj, na kar
Jaka Jauh odgovarja; “Odvisno kaj prodajaš in komu. Vsekakor pa za nas doseg ni glavni namen, ključna je vsebina!”
Vsi sogovorniki
so mnenja, da vplivnež najbolje pozna svojo publiko, svoje sledilce in da mu je
potrebno pustiti svobodo pri nastajanju vsebine. Se tudi strinjajo, da bi
morali vplivneži pri nastajanju vsebine stremeti k pripravi releventne vsebine, z dodano vrednostjoza sledilca in dodajajo, da vsak vplivnež ni za vsako blagovno znamko in je tako
smiselno omejiti število, s katerimi sodelujejo. “Je pa težko najti pravega
vplivneža, ki je zvest tvoji blagovni znamki”, dodaja Anja Avberšek. Bloger
Roni Kordiš, bolj znan pod psevdonimom Had, pa pravi; “Če bi se influencer
zavedal, da če prime za vsako stvar, sam sebi znižuje vrednost, kredibilnost.”
Druga vroča
tema je bila kako zakonsko urediti ta del oglaševanja - morda glede na število
sledilcev, kot je predlagal Savin. Šketa je pri tem poudaril transparentnost - v vsakem trenutku rmora
biti azvidno za koga delaš, sploh če delaš za več blagovnih znamk. Na vprašanje
kaj je oglas v primeru objav vplivnežev, Šketa odgovarja; “Ko naročnik odkupi
avtorske pravice, na moje avtorsko delo, ker to se prodaja in to se označi.”Na
Savinovo razmišljanje ali je na področju vplivnostnega marketinga, smiselna
samoregulativa, sogovorniki opozarjajo na eni strani na banalnost, ki lahko
vodi do tega, da bo vplivnež ob vsaki omembi določene blagovne znamke, moral to
označevati. V takem načinu ne vidijo smisla in izpostavljajo transparentnost inoznačevanje objav, ki so rezultat
oglaševalske kampanje za določeno blagovno znamko. “Vsebine, ki jih
influencerji kreirajo skupaj z blagovno znamko, imajo dodano vrednost za bralca
in so kretivne, ne bi smelo biti problem podpisat”, zaključuje okroglo mizo
Jaka Jauh.