GOOGLE
21. 2. 2018

Google utrjuje svoj (oglaševalski) imperij

Vam je všeč brskanje po spletu, a Vas vedno znova (z)motijo oglasi, ki kar skočijo pred vas, še preden bi lahko prebrali tisto, kar vas res zanima? Google ponuja rešitev. Brskalnik Chrome bo namreč po novem blokiral vse spletne strani z nadležnimi oglasi, kot so samodejno predvajani videi ali celostranska pojavna okna.

Ideja za tem je precej preprosta: če se uporabnikom ni potrebno ukvarjati z vsiljivimi oglasi, je manj možnosti, da bodo naložili programsko opremo za blokiranje spletnih oglasov ali »adblockerje«. Slednji uničijo priložnosti dohodkov za spletna mesta, ki živijo od oglaševanja, hkrati pa redkeje prikažejo zadetke njihovih strani v Googlovem spletnem brskalniku, ki službam (kot je na primer Adblock Plus) plačuje, da so njegovi oglasi tretirani kot primerni. Googlov svetovni spletni oglaševalski posel je namreč večji od njegovih petih konkurentov skupaj, medtem ko ima Chrome 59,23 odstotni tržni delež kot spletni brskalnik na računalnikih in mobilnih telefonih (vir: NetMarketshare.com).

In kako naj bi se filtrirna politika izvajala? Chrome je določil 12 tipov oglasov (npr. pojavno okno, oglas, ki odšteva čas, preden lahko uporabnik obišče spletno stran, oglas, ki samodejno predvaja zvok in videoposnetek, oglas, ki se pojavi pred spletno stranjo, utripajoč animiran oglas idr.), ki bodo sprožili blokirni sistem na podlagi standardov, ki jih je določila Koalicija za boljše oglase (Coalition for Better Ads), skupina, katere član upravnega odbora je tudi Google in katere eden od ciljev je predstaviti oglasne formate, ki so za uporabnike najbolj moteči. Med drugim so njeni člani še velikani, kot so P&G, Unilever, Facebook, Reuters, Washington Post pa tudi ameriška, evropska in svetovna oglaševalska združenja.

Mnenja o Googlovem vplivu so precej enoznačna. Nekateri člani upravnega odbora Koalicije so časopisu Wall Street Journal zaupali, da smatrajo, da ima Google neupravičen vpliv na delovanje odbora, ker je vodil raziskavo, uporabljeno pri določanju vsiljivih vrst oglasov. Oglasni videi pred predvajanjem You Tube posnetkov, na primer, niso bili vključeni v raziskavo (vemo, da je You Tube last Googla, op. p.), kar je po besedah Johnnyja Ryana, vodje ekosistema pri podjetju PageFair, "pomembna opustitev".

Kaj pomeni nova filtrirna politika za slovenske oglaševalce? 
Po mnenju Jureta Tepine, ki je februarja prevzel mesto odgovornega urednika spletnega portala 24ur.com, gre za odločitev v korist uporabnikov interneta, saj »nihče ne mara, da mu skačejo stvari po celotnem zaslonu, piskajo in prožijo zvok same od sebe. Čeprav je vedno dobro biti pozoren in pazljiv, ko nekdo postavlja omejitve in pravila, hkrati pa v primeru Googla globalno ponuja in trži svojo vsebino,« kot je za Marketing magazin povedal Tepina. 

Blaž Pregelj, direktor učinkovitostnega (»performance«) marketinga v agenciji D'agency pa poudarja, da se zagotovo zna opaziti tudi trend prenosa dela oglaševalskih proračunov na družbena omrežja, kot so Facebook, Linkedin in Instagram, in v video oglase (YouTube), ki se jih ta sprememba ne bo dotikala.

In kako se boste z novimi pravili spopadali vi? 

© Copyright 2016 IAB Slovenija.  Izdelava spletnih strani AV studio