DIGITALIZACIJA
8. 3. 2018

Kako slovensko bančništvo sledi digitalizaciji prebivalstva?

Vir: E-laborat
Vir: E-laborat
V Sloveniji pametne telefone uporablja že 70 % prebivalstva in le ti samo še za 7 % zaostajajo za uporabo računalnikov. Želje in potrebe uporabnikov v bančništvu so močno zajadralo v digitalno obliko, med tem ko sta ponudba in delovanje spletnih ter mobilnih storitev večine slovenskih bank, po oceni podjetja E-laborat, še vedno preokorni in premalo sledita navadam uporabnikov.

Pomemben del raziskave, ki so jo izvedli pri E-laboratu, je »Mystery shopping«, kjer se je ocenjevala digitalna odzivnost slovenskih bank. Znotraj te raziskave sta bili na info elektronske naslove in na spletne kontaktne obrazce poslani dve povpraševanji. Prvo se je nanašalo na možnost pridobitve kredita, drugo pa na informacije o odpiranju računa. Letos so v prvi uri od pošiljanja prejeli manj odgovorov kot leta 2016 (12,5 % v 2017 proti 19,5 % v 2016). Upoštevajoč odgovore na obe vprašanji je v istem dnevu odgovorilo 53,1 % slovenskih bank, od 3,1 % bank pa odgovora niso prejeli.

Edina banka, ki je v analizi spletnih mest prejela boljše rezultate od tujega povprečja je NLB. Ta se z 72 točkami nahaja krepko nad tujim povprečjem (64) in svoji dve najbližji zasledovalki Sberbank (63) in Nova KBM (62) vodi za 9 oziroma 10 točk. Na dnu lestvice je Hranilnica Vipava, ki je dosegla skromnih 12 točk in skupaj s SID (29 točk) dodobra zmanjšuje skupno povprečje slovenskih bank. Pri ostalih se rezultati gibljejo med 43 in 59 točk.

V okviru analize mobilnih spletnih mest slovenskih bank ugotavljajo, da tuje banke v povprečju vodijo pred povprečjem slovenskih in da se lahko s kakovostjo tujih bank primerjata le Sberbank ter NLB, ki sta prejeli več točk kot znaša povprečje tujih mobilnih spletnih mest. Dve od slovenskih bank celo nimata prilagojenih spletnih mest za prikaz na mobilnih napravah, BKS Bank in Hranilnica Vipava, zato v analizo nista vključeni. Najbolje ocenjenima bankama (Sberbank z 79 in NLB s 74 točkami) sledi 12 slovenskih bank, ki so se znašle pod tujim povprečjem, ki znaša 72 točk. Najbližje želeni meji se tako nahajata še Abanka in Hranilnica LON z 61 točkami. Na repu grafičnega prikaza se znajdejo SKB, Delavska hranilnica in SID (Slovenska izvozna in razvojna banka), ki z manj kot 50 točkami zaostajajo v kvaliteti večine obravnavanih indikatorjev. Slovensko povprečje znaša 57 točk in nad njim se poleg Sberbank in NLB znajdeta le še UniCredit Banka Slovenije in Deželna banka Slovenije.

V segmentu mobilnih spletnih mest je sicer zaznati napredek v primerjavi z letom 2016, vendar pa so določene funkcionalnosti, ki so ključne za mobilno poslovanje še vedno premalo optimizirane oziroma prisotne. Kot primere pomanjkljivosti oziroma slabe prakse lahko smatramo rezultate, da ima samo 14 % mobilnih spletnih mest bank na prvem prikazu vstopne strani izpostavljeno klikabilno telefonsko številko. Opaženo je tudi, da je prvi prikaz prenasičen z informacijami ali pa da mu manjka izpostavitev spletne aplikacije za mobilno bančništvo.

Med ostalimi indikatorji je raziskava mobilnih spletnih mest slovenskih bank največ pomanjkljivosti zaznala v predstavitvi dostopa do lokacij poslovalnic in bankomatov. Te informacije so uporabnikom mobilnih naprav velikega pomena, saj so izredno funkcionalne in jih uporabniki pogostokrat potrebujejo.

V tujih bankah digitalizaciji bančništva namenjajo več pozornosti in hkrati tudi bolje uveljavljajo nove trende. Sicer raziskave E-laborata tudi pri tujih bankah najdejo možnosti za izboljšave, kljub temu pa jih lahko smatramo kot »trendsetterje«. Tako so lahko banke kot so Scotia Bank ali Post Bank dobra platforma za spremljanje in analiziranje inovacij ter dobrih praks.

Rezultat celotne analize nakazuje, da slovenske banke pri merjenju spletnih mest za tujimi v povprečju zaostajajo za 14 % in da je le največja slovenska banka nad povprečjem tujih. Pri tem velja opozoriti na množico različnih segmentov, ki se morajo oziroma lahko izboljšajo. Vsakoletne inovacije in napredek rojevata nova področja, ki jih je potrebno razumeti in obvladati, da se slovensko povprečje lahko zviša in približa želenemu. Uroš Žižek, vodja razvoja in raziskav v podjetju E-laborat, je mnenja, da slovenske banke sledijo trendom iz tujine in za razvoj namenjajo vedno več sredstev, kar se vsako leto vidi v zmanjšanju razmaka in razlik. Vsaka posamezna entiteta pa mora s prizadevanjem in širitvijo znanj nenehno izboljševati ter utrjevati položaj na konkurenčnem trgu, zato je za njih izrednega pomena, da so seznanjeni s situacijo in novostmi ter da nadgrajujejo svoje poslovne modele, ki so v digitalnem bančniškem svetu vedno bolj kompleksni in široki.

© Copyright 2016 IAB Slovenija.  Izdelava spletnih strani AV studio