Dogodek
6. 12. 2018

12. IAB Akademija: Prihodnost digitalnega oglaševanja

Zoran Savin, direkor IAB Slovenija, je predstavil prvi slovenski digitalni imenik. Foto: Črt Piksi
Zoran Savin, direkor IAB Slovenija, je predstavil prvi slovenski digitalni imenik. Foto: Črt Piksi

Zadnja letošnja akademija je presegla pričakovanja. Polna dvorana, odlično vzdušje in predvsem prave teme. Tokrat smo bili usmerjeni v prihodnost. Zanimalo nas je, kateri so tisti digitalni potenciali, ki bodo krojili leto 2019. Pri Edvardu, arhitekturno dovršenem prostoru Poslovnih medijev, se je zbralo več kot 70 strokovnjakov digitalnega marketinga, ki so jih zanimale smernice digitalnega razvoja v prihodnje.

12. IAB Akademijo je otvoril direktor Zavoda IAB Slovenija, Zoran Savin, s predstavitvijo prvega slovenskega digitalnega imenika, ki s širokim popisom podjetij in posameznikov, ki soustvarjajo slovenski digitalni trg, omogoča boljši pregled trga in kategorizacijo panog ter povezovanja interesnih partnerjev. "Natančen pregled vseh deležnikov digitalne panoge, omogoča tudi dobro osnovo za vse morebitne raziskave trga in analize, ki jih bo Zavod IAB Slovenija, realiziral v prihodnje", je poudaril Savin.

Tako smo s prvim slovenskim digitalnim imenikom, korak bližje k pospeševanju trga digitalnega oglaševanja in prodaje. 

Najdete ga lahko na naslovu: www.digitalni-trg.com

 


Simon Struna iz iPROM-a, nas je popeljal v svet programatičnega oglaševanja. Foto: Črt Piksi
Simon Struna iz iPROM-a, nas je popeljal v svet programatičnega oglaševanja. Foto: Črt Piksi
Investicije v digitalno oglaševanje so se v zadnjih petih letih podvojile. (vir: IAB Europe, AdEx 2017). Foto: Črt Piksi
Investicije v digitalno oglaševanje so se v zadnjih petih letih podvojile. (vir: IAB Europe, AdEx 2017). Foto: Črt Piksi

V svet programatičnega oglaševanja nas je popeljal Simon Struna, specialist za programatični ekosistem, iz podjetja iPROM, s predstavitvijo programatičnih trendov, ki bodo oblikovali digitalno prihodnost. Prvi trend so vsekakor podatki. Količina podatkov in njihova obdelava, narekuje evolucijo razvoja platform za upravljanje s podatki, ki omogočajo doseganje prave ciljne skupine, preko različnih kanalov in povezanih naprav. Programatično oglaševanje je v razmeroma kratkem času, začelo korenito spreminjati oglaševalsko pokrajino. Tega se zavedajo tudi oglaševalci, saj namenjajo čedalje več budgeta programatičnemu zakupu. Več kot polovica prikaznega oglaševanja v Evropi, je namreč že kupljenega programatično.  Med tem ko je v ZDA, že skoraj vso digitalno oglaševanje programatično. Kot naslednji veliki trend, Struna napoveduje internet stvari, ki naj bi do leta 2020 povezoval že 50 milijard naprav. Z novo dobo medsebojne povezave stvari in ljudi, pa se nam obeta tudi nov pristop k marketingu.

Na razvoj programatičnega oglaševanja, imata velik vpliv transparentnost in zaupanje v programatično trgovanje. Struna nam je predstavil enostavno in varno metodo Ads.txt, s katero spletni založniki jasno oznanijo kdo vse je pooblaščen za prodajo njihovega oglasnega inventarja. Tako se povečuje transparentnost in zaupanje v programmatično trgovanje. Kot velik potencial, Struna prepoznava tudi blockchain tehnologijo, ki preoblikuje digitalno oglaševanje, v smislu varnosti izmenjave podatkov, zaupanja oziroma sledljivosti transakcij. V ta namen, so pri iPROM-u razvili lastno kriptovaluto iPROM Coin (IPC), ki med deležniki na področju zakupa oglasnega prostora, skrbi za sledljivost in preglednost finančnih transakcij. 

Trend programatične prihodnosti je vsekakor t.i. „zakup v hiši“. Po podatkih raziskave Programmatic In-Housing (IAB Europe, maj 2018), bo 90 % največjih oglaševalcev, v naslednjem letu povečalo investicije v programatični zakup. 35 % oglaševalcev pa se je odločilo za povečanje izvajanja programatičnih aktivnosti z lastnimi digitalnimi oddelki.Kot tri glavne razloge za „zakup v hiši“, navajajo ROI (return on investment) 47%, boljši doseg ciljne skupine (44 %) in učinkovitost oglasnih akcij (44 %). Kot zadnji programatični trend, Struna navaja umetno inteligenco, ki nam preko strojnega učenja, nevronske mreže, podatkovnega rudarjenja, pomaga pri obdelavi čedalje večjih količin podatkov. Pomaga nam pri avtomatizaciji zakupov in oglasov ter izgradnji dinamičnih kreativ, ki omogočajo, da pravo sporočilo doseže pravo osebo, na pravi napravi.

Z Mako Lippai Senekovič in Uršo Reja, smo odkrivali prednosti in slabosti instream in outstream video oglaševanja. Foto: Črt Piksi
Z Mako Lippai Senekovič in Uršo Reja, smo odkrivali prednosti in slabosti instream in outstream video oglaševanja. Foto: Črt Piksi

»In or Out?«, se je glasila naslednja predstavitev, na temo video oglaševanja, kjer sta Maka Lippai Senekovič in Urša Reja iz medijske hiše Proplus, ugotavljali, da je video najhitreje rastoči oglasni format. Investicije v video oglaševanje, namreč rastejo štirikrat hitreje, od ostalih oblik prikaznega oglaševanja. V slovenskem video ekosistemu, spletni video dosega 77 % celotne populacije, ter v starostni skupini od 15 do 24 let, dohiteva TV oglase z 85 %. Predavateljici sta tudi poudarili, da je video oglaševanje primerno na vseh nivojih prodajnega kanala, tako na začetnem nivoju, ko gradimo prepoznavnost blagovni znamki, kot na končnem nivoju, kjer spodbujamo uporabnika k nakupu. Z vidika varnosti blagovne znamke, pa sta izpostavili, da je najboljša izbira premium video, kje naročnik zavestno izbere medij za predvajanje svojih video vsebin. Premium video tako ponuja višji VCR (video completion rate) in boljšo vidljivost video oglasa (viewability).

V primerjavi »instream vs. outstream«, smo si lahko ogledali tudi nekatere prednosti in slabosti, posamezne umestitve video vsebin. Med nekaterimi prednostimi »instream« videa so tako; relevanten kontekst, varno okolje za blagovne znamke in višji CTR, med tem ko so slabosti; omejen inventorij in doseg, višja cena in  dejstvo, da so moteči. Na drugi strani pa so prednosti »outstream« videa; širok doseg, možnost daljšega oglasa, nižja cena, boljša vidljivost (viewability) ter dejstvo da niso moteči. Kot slabosti, pa predavateljici med drugim omenjata; slabo raziskanost v stroki in dejstvo, da video ni v primarnem fokusu obiskovalca, kar vodi v slabši CTR. Za zaključek predavanja, pa smo lahko slišali nekaj nasvetov za boljšo uporabo video vsebin in sicer; video naj bo relevanten in prilagojen platformam in ciljnim skupinam, tako vsebinsko, kot tehnično ter naj vzbuja čustva, saj se tako povečuje tudi interaktivnost.

Darko Dujič iz Ceneje.si, na temo performance marketinga in e-commerce platform. Foto: Črt Piksi
Darko Dujič iz Ceneje.si, na temo performance marketinga in e-commerce platform. Foto: Črt Piksi

Darko Dujič, direktor Ceneje.si, je predstavil vpetost največjega slovenskega primerjalnika cen, v uporabniško izkušnjo spletne prodaje ter njen vpliv tako na prodajo na spletu, kot izven njega. Ob tem je opozoril na procese uporabniške poti, ki so mogoče manj vidne, a zato mogoče še bolj pomembne pri prodaji in marketingu določenega izdelka. Tako je izpostavil, da lahko podatki, ki se združujejo v tem servisu, služijo naprednemu ciljanju (advanced targerting), s katerim lahko izredno dobro nagovarjajo točno določeno ciljno skupino. Hkrati pa so tudi odličen pokazatelj trendov in lahko opozorijo na dogodke, še preden so ti opazni »na terenu«. Ob tem je izpostavil prepletenost marketinga, direktnega marketinga in prodaje na spletu ter izven njega. Dujič je tudi poudaril, da je prednost ravno v dostopu do visoko interesnih ciljnih skupin, pa čeprav mogoče manjših, kar dramatično poveča efektivnost vloženih sredstev.

Za zaključek je Dujič postregel tudi z nekaj številkami, kot to, da njihov ekosistem združuje 55.000 trgovcev in da je v Sloveniji približno 3.000 e-commerce trgovcev. Seveda se je na koncu zvrstilo kar nekaj vprašanj, med drugim tudi ali je Slovenija, glede na majhnost trga, kaj drugačna? Na to vprašanje Dujič odgovarja, da je drugačna v smislu online vs. offline nakupov, saj so fizične trovine, še vedno dovolj blizu potrošnikom. Na vprašanje kaj prinaša prihodnost oziroma kaj je njihov naslednji korak, pa je Dujič odgovoril, da je plan pokriti nove kategorije.

Jaka Hemler iz Europlakata o prihodnosti zunanjega oglaševanja. Foto: Črt Piksi
Jaka Hemler iz Europlakata o prihodnosti zunanjega oglaševanja. Foto: Črt Piksi

Tudi zunanje oglaševanje je močno prepleteno z digitalnim. Europlakat, ki je med »najmlajšimi« člani, saj se je Zavodu IAB Slovenija, pridružil v drugi polovici letošnjega leta, nam je predstavil potenciale sprememb, ki jih digital prinaša v zunanje oglaševanje in kako se podjetje prilagaja trgu.

Kakšna je prihodnost digitalnega zunanjega oglaševanja v digitalnem ekosistemu, nam je predstavil vodja digitalnih medijev na Europlakatu, Jaka Hemler, ki je kot glavno prednost izpostavil možnost, da oglaševalec na točno določeni lokaciji, ob določenem času, prikaže sporočila, ki jih lahko prilagaja okoliščinam. Povedano drugače – pravo sporočilo, na pravem mestu, ob pravem času, kar smo lahko tudi slišali v začetni predstavitvi o programatičnem oglaševanju. Hemler je poudaril da animirane digitalne površine v primerjavi s statičnimi, povečajo vidljivost za 24 % ter podaljšajo stopnjo vpletenosti za 60 %. Tudi globalni trendi napovedujejo da je prihodnost v dinamičnih vsebinah, biometričnem segmentiranju in personaliziranem oglaševanju. Hemler je tako predavanje sklenil s povabilom oglaševalcem in agencijam, k bolj drznim marketinško-kreativim idejam.

Dušan Boldin iz AV Studia, na temo "influencer" marketinga. Foto: Črt Piksi
Dušan Boldin iz AV Studia, na temo "influencer" marketinga. Foto: Črt Piksi

»Influencerjem uspeva to, kar si marketing stroka prizadeva na vse možne načine,« je začel zgodbo o uspehu »influencer« marketinga, Dušan Boldin, digitalni strateg agencije AV Studio. In to je: »Pridobiti pozornost in občudovanje javnosti.« Kako jim to uspeva? Kdaj deluje? »Ko sledilci sledijo osebi, ne vsebini,« pravi Boldin. In sprehodili smo se po nekaterih domačih in tujih, uspešnih zgodbah sodelovanja med blagovnimi zanamkami in »influencerji«, kot je npr. Lidlovo sodelovanje z modno blogerko Evo Ano Kazič, Zlatkovo sodelovanje z Atlantisom, sodelovanje Dunkin Devils in Woop trampolin parka, ob otvoritvi, Mercedesom in avanturističnim psom Lokijem, ki je postal prava Instagram zvezda ter nenazadnje vsemi »influencerji«, ki so pripomogli k razmahu ICO projektov.

Kaj pa prinaša prihodnost? Številne izzive, kot smo lahko slišali; od nasičenosti trga, do porasta lažnih mikro influencerjev, kot tudi števila plačanih sledilcev, pa do nevarnosti negativnih objav in njihovih vplivov na blagovne znamke. Še vedno tudi ostaja problem označevanja tovrstnih vsebin, kjer se krešejo mnenja – označevati ali ne. Po mnenju nekaterih, bi morala tovrstna vsebina biti ustrezno označena, kot promocijska vsebina, spet drugi so mnenja, da vsebino, ki se pojavlja na lastnih kanalih, ni potrebno označevati.

Je pa tudi na področju influencer marketinga, moč opaziti vpliv novih tehnologij in sicer umetne inteligence, v primeru IBM-ove Watson tehnologijein »chatbot influencerjev«, kot je primer Covergirl chatbot influencerja, v preobleki mlade manekenke Kalani Hilliker. Dogodek je Boldin zaključil z mislijo ali ni morda zgodba o »influencerjih« stara, kot je življenje samo?

Foto: Črt Piksi
© Copyright 2016 IAB Slovenija.  Izdelava spletnih strani AV studio