Generacija Z, rojena med letoma
1995 in 2010, se je rodila v visoko razvit digitalni svet in je odraščala
oziroma odrašča v vsakodnevnem kontaktu s tehnologijo in svetovnim spletom.
Znani so tudi kot »digitalni domorodci« (Bencsik, Horvath-Csikos in Juhasz,
2016) in predstavljajo 20 % svetovnega prebivalstva.
Gre za prvo
»globalno generacijo«, ki je zrasla v negotovem svetu, tako ekonomsko, socialno,
kot okoljsko. Generacija Z ne zaupa zlahka, še posebej ne blagovnim znamkam ali
vladam. Tako prinaša nove izzive sodobnim oglaševalcem, kot je na primer oglaševalska
kampanja Doritos
»unbranded«, ki je na MTV-ju svoj produkt oglaševala brez imena in brez logotipa. Takšna miselna naravnanost ima precej širši vpliv na kulturo, skupnost ter
delovanje organizacij in podjetij. V ZDA, je tako že prepoznaven vpliv na
zabavno industrijo, kjer v ospredje prihajata t.i. »emo rap« in črne komedije
kot na primer »Rick &Morty«.
Tehnološka
naprednost je Generaciji Z »v krvi«. Uporaba številnih tehničnih naprav, nenehna
uporaba interneta in velike količine informacij, spreminjajo način
razmišljanja, komuniciranja in nenazadnje vrednote Generacije Z. Zato ne
preseneča dejstvo, da je ta generacija, precej drugačna od prejšnjih, tako mora
biti tudi komunikacija z njimi precej drugačna. Zato je dobro, da sodobni
oglaševalci, pri snovanju oglasnih kampanj, upoštevajo nekatere značilnosti
Generacije Z:
1. Rojeni v tehnologijo.Doba številnih naprednih tehničnih naprav; tablic, mp3
predvajalnikov, pametnih telefonov, »wearable« tehnologije, kot so npr. pametne
ure, družbenih omrežij, aplikacij, spreminjajo vsakodnevne navade in
vrednote.
2. Za
reševanje problemov skušajo pogosto najti rešitve na internetu (Bencsik idr.,
2016).
3. Njihovi
vzorniki so youtuberji, vlogerji, influencerji.
Raziskava
»Identity Shifters: RPA Report 2018«, navaja dejstvo, da pripadniki Generacije Z bolj
zaupajo virom iz socialnih omrežij in influencerjem, ko iščejo odgovore (52%),
kot pa ljudem, ki jih poznajo osebno (47%).
4. »Multitasking«
in »multiscreening« generacija.
Če že spremljajo televizijo, to počnejo hkrati
z brskanjem po svojem pametnem telefonu ali tablici.
5. »Start-up«
miselnost.
Ker jih odlikuje
samostojnost v razmišljanju, pogosto iščejo samostojno pot.
6. Zahtevni
potrošniki.
Blagovnim znamkam ne zaupajo slepo in so precej kritični do njih. Podpirajo
trajnostno naravnane in družbeno odgovorne blagovne znamke.
7. Razmišljajo
globalno.
Prijatelje imajo povsod po svetu in radi potujejo. Odprti so do drugih kultur, ras, ver in drugače spolno usmerjenih.
8. So vizualni.
Informacije raje pridobivajo preko videov. Bližje kot branje navodil, so jim »video
tutorials«. Imajo tudi slabšo koncentracijo, zato je pomembno, da je glavno
sporočilo kratko in jedernato.
9. Pomembna
sta prosti čas in dobri odnosi na delovnem mestu.
10. Želja po
stalnem učenju in razvoju.
11. Iščejo
nove izzive in se ne bojijo sprememb.
Odraščajo v politično in ekonomsko nestabilnem okolju, kjer
izobrazba ni več garancija za službo.
12. So bolj
dovzetni za družbene neenakosti in ostale socialne, ekonomske in okoljske
probleme.
13. Pomembna
sta hitrost prenosa informacij in zanesljivost – pomembna je hitra komunikacija.
14. Dnevna
uporaba in pridobivanje informacij preko socialnih omrežij (FB, Snapchat,
Linkedin, Twitter, Instagram, YouTube).
Zanimivo je dejstvo, da se odmikajo od klasične
uporabe socialnih omrežij, recimo FB uporabljajo zaradi aplikacije Messenger, za
komuniciranje s sovrstniki in ne na klasičen način, kot na primer predhodne
generacije. So tudi precej previdni pri tem kaj objavijo na svojih profilih,
saj se zavedajo, da je njihovo vedenje nenehno dokumentirano na spletu.
15. Raje »sledijo«,
kot »delijo«.