3. 12. 2021

IAB Poročilo: Trendi digitalnega marketinga 2021/2022

Kot je sedaj že navada, zadnjo akademijo v letu posvetimo pregledu nekaterih pomembnejših trendov v slovenskem digitalnem prostoru. In tudi tokrat smo v ospredje postavili nekaj ključnih trendov letošnjega leta ter nakazali smernice za prihodnje leto.

IAB Poročilo, ki ga Zavod IAB Slovenija izdaja že 3. leto zapored, spremlja na letni ravni razvoj trendov doma in v tujini. Letos smo pod drobnogled vzeli video oglaševanje,  skupnosti na socialnih omrežjih ter pogovorni marketing. Osvetlili smo tako splošne, strtateške premike, kot tudi določene posebnosti in jih pospremili s komentarji zanimivih gostov. Predstavili pa smo tudi prvi strokovni IAB Panel, ki je začel delovati avgusta letos.

Uporaba CTV v Evropi (Vir: IAB Poročilo 2021/2022)
Uporaba CTV v Evropi (Vir: IAB Poročilo 2021/2022)
Prisotnost slovenskih podjetij na družbenih omrežjih (Vir: IAB Poročilo 2021/2022)
Prisotnost slovenskih podjetij na družbenih omrežjih (Vir: IAB Poročilo 2021/2022)
Največ panelistov prihaja iz področja digitalnega marketinga (Vir: Strokovni IAB Panel, IAB Slovenija in Arhea Solutio)
Največ panelistov prihaja iz področja digitalnega marketinga (Vir: Strokovni IAB Panel, IAB Slovenija in Arhea Solutio)

Zasičenost video oglaševanja

Direktor Zavoda IAB Slovenija, Zoran Savin, je poudaril, da lahko občutimo pritisk na oglaševanje, zaradi zasičenosti z oglasi. Razlog je v vse večjem povpraševanju oglaševanja, vezanega na premium vsebine, medtem ko je razpoložljivega prostora (inventorija) precej manj. Savin je izpostavil YouTube platformo, ki ima precej gosto frekvenco predvajanja oglasov, delno tudi zato, da bi uporabnike “prisilil” v uporabo njihovih premium storitev. Kot razloge zasičenosti, Savin navaja tudi uporabo večjega števila naprav, ki jih uporabljamo dnevno - na mobilnih napravah video vsebine spremlja 52 % uporabnikov, vse več pa jih tudi spremlja na CTV kanalu (Connected TV) - 23%. Med nekatere razloge Savin uvršča tudi lažjo prilagodljivost kreativ iz televizijskega oglaševanja v digitalno, COVID karanteno in povečanje frekvence oglaševanja, zaradi vse krajših oglasov.

Savin izpostavlja tudi pomen CTV-ja, trenda, ki je prišel v ospredje z visoko penetracijo pametne TV in ki predstavlja svojevrsten prehod klasične linearne TV na digitalne kanale. Odstotek povezanih televizijskih aparatov v Evropi vztrajno raste, po uporabi trenutno vodi srednja generacija, pričakovati pa je, da ji bo z uporabo sledila generacija Z, tako se bo odstotek uporabe še povečal.

Na Savinovo iztočnico v okrogli mizi, da se je v času COVID karantene, veliko televizijskega budgeta “prelilo” v online oglaševanje, je gostja Alina Žugelj Pikalo, medijska direktorica Pristop Media, odgovorila, da je TV še vedno zelo pomemben kanal, z visokim deležem investicij na splošno in poudarila pomen sinergij obeh kanalov ter omenila še fenomen oglaševanja e-commerce podjetij na televiziji. Tudi Gregor Oblak, medijski strateg na Pristop Medii, potrjuje naval oglaševanja v zadnjem času, kar gre pripisati pomanjkljivosti targetiranja. Tudi Oblak izpostavlja visoko frekvenco oglaševanja, ki prej lahko škodi, kot pa koristi ter opozarja, da morajo biti oglaševalci pozorni predvsem na vsebino in sporočilnost oglasa. Anja Rus, diretorica spletne prodaja Pop TV, pa je izpostavila, da je morda problem v uporabi napačnih kreativ in da vsekakor ni dovolj, da uporabljamo TV kreative za oglaševanje na spletu.  

Savina je v okrogli mizi zanimalo tudi, kam se v smislu oglaševanja uvršča kanal CTV, gre bolj za tip televizijskega ali spletnega oglaševanja? V odgovor mu je vodja prodaje v podjetju Castoola+, Matej Puhar, zaupal, da so v tem smislu bližje televizijskemu oglaševanju, saj je pojavnost oglasa na TV,  ponuja pa tudi dodaten inventorij TV oglaševalcem. Puhar dodaja še, da je prednost oglaševanja na povezani televiziji boljša uporabniška izkušnja, premium oglaševanje s pravo vsebino in boljšim targetiranjem.

In kako gostje vidijo prihodnost video oglaševanja?

Vsi so se strinjali, da je najpomembnejša uporabniška izkušnja in da bo tako tudi v prihodnje. Gregor Oblak navaja nekaj možnosti za razvoj video formatov , kot je nakupovanje direktno iz videa, interaktivne video vsebine, “user created content”, itd. Uspeh video oglaševanja bo v prihodnje odvisen tudi od ustreznega merjenja uspešnosti oglasov ter “incremental reach-a”. Anja Rus pa dodaja, da so spremembe odvisne predvsem od novih generacij, vendar pričakuje, da bo osnova ostala ista, pridružili pa se bodo novi formati in nove platforme.

Skupnosti in njihova vloga znotraj digitalnega ekosistema

Skupnosti povezujejo ljudi na podlagi podobnih interesov in vsebina je vsekakor glavni vezni člen na spletu. Kot dober primer tega, Savin navaja TikTok, kjer uporabnike povezuje glasba. Blagovnim znamkam pa svetuje, da se v skupnosti vključujejo postopoma in so pri izbiri prave, pozorne predvsem na število obstoječih in novih uporabnikov ter na število objav. Gost druge okrogle mize Gašper Meden, novinar MM, je izpostavil družbeno koristnost delovanja zaprtih skupin in dobro priložnost za promocijo in prodajo. Martin Bajželj in Zala Jakša, iz sektorja za objavljanje podatkov in komuniciranje na SURSU, pa sta nam postregla z nekaj zanimivimi primeri predstavitve statističnih podatkov, ki so postavljeni v ospredje preko hudomušnih zgodb.

Post-COVID trendi

Savin je izpostavil tudi nekatere trende, ki so se v času med in po karanteni še okrepili. To je vsekakor QR koda, ki je doživela pravi razcvet, od jedilnikov v restavracijah do t.i. zelenih potnih listov v zdravstvu. Tudi e-trgovina beleži razcvet, saj se je občutno povečalo število ljudi, ki nakupuje preko spleta. Povečal pa se je tudi znesek, ki so ga uporabniki pripravljeni zapraviti preko spleta. Nadpovprečno je zrasel tudi “user engagement”, na platformah kot so; Twitter, Reddit in LinkedIn. Prav tako se je povečala uporaba sporočilnih platform, kot je recimo WhatsApp. Kot zanimivost je Savin izpostavil še podcast-e, kot še neizkoriščen kanal oglaševanja in pa nekatera podjetja, ki “privacy” postavljajo v ospredje svoje trženjske komunikacije. V zadnjem predstavljenem trendu pogovornega marketinga, je Savin izpostavil “live chat”, ki postaja vedno bolj uveljavljena oblika komunikacije z uporabniki in lahko služi kot vmesni povezovalni člen v prodajnem lijaku.

Panelisti strokovnega IAB Panela izkušeni digitalci 

Za konec smo lahko slišali kratko predstavitev Petre Oseli iz Arhea Solutio, ki je partner Zavoda IAB pri postavitvi prvega strovnega IAB Panela. Panel trenutno vključuje nekaj več kot 150 strokovnjakov, večinoma iz področja digitalnega marketinga. To so pretežno ženske in visoko-izobraženi. Več kot tretjino sodelujočih v panelu predstavlja strokovni kader, skoraj polovico pa vodstveni in vodilni. Panelisti so pretežno izkušeni digitalci iz področja digitalnega marketinga, marketinga in trženja na splošno ter oglaševanja, prihajajo pa večinoma iz agencij, informacijsko-komunikacijske panoge in medijev. Izsledki prve raziskave IAB Panela na temo družbenih omrežij, bodo znani kmalu, sledil pa mu bo panel na temo MarTech-a. Vabljeni k sodelovanju: https://bit.ly/IAB_panel

Posnetek 24. IAB Akademije je na voljo članom IAB Slovenija. Za posnetek se je potrebno registrirati. 

 

© Copyright 2016 IAB Slovenija.  Izdelava spletnih strani AV studio