Varstvo osebnih podatkov - Dogodek
29. 3. 2022

Varstvo osebnih podatkov: Umetnost ribarjenja v kalnem

Repanškova prispodoba "umetnost ribarjenja v kalnem" je bila rdeča nit dogodka, ki opozarja na trenutno nejasnost situacije na področju elektronske zasebnosti. (Foto: Nejc Lasič)
Repanškova prispodoba "umetnost ribarjenja v kalnem" je bila rdeča nit dogodka, ki opozarja na trenutno nejasnost situacije na področju elektronske zasebnosti. (Foto: Nejc Lasič)

Uredba o elektronski zasebnosti bo prinesla jasnejša pravila o varstvu osebnih podatkov v digitalnih komunikacijah, a uredbe še nekaj let ne bomo imeli. Kako kot podjetje delovati v trenutni situaciji na področju digitalnega marketinga? 10. marca smo na skupnem dogodku pod naslovom »Kako učinkovito tržiti in hkrati spoštovati zasebnost kupca”, v organizaciji Društva za marketing, Info hiše Slovenske oglaševalske zbornice in IAB Slovenije, poskušali našim članom, predstaviti možne izzive in rešitve, v obdobju, ko čakamo da v veljavo stopi uredba o e-zasebnosti.

Načrtovano je bilo, da bo uredba o elektronski zasebnosti sprejeta v podobnem časovnem okviru kot uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki je v veljavo stopila maja 2018. Nesprejetje uredbe o e-zasebnosti, specialnega zakona (»lex specialis«) uredbe o GRPR-ju pomeni, da na področju regulative ostaja vrsta nejasnosti:

·      ni jasno, ali je za zajem podatkov o uporabnikih za poznejše namene obdelave mimo piškotkov potrebna izrecna privolitev,

·      ali bodo le informacijski pooblaščenci tisti, ki so pristojni za preverjanje pravnih podlag za obdelavo podatkov, povezanih s piškotki,

·      kako zagotoviti skladnost z uredbo GDPR.


Jaka Repanšek (RePublis) glede na časovnico napoveduje, da uredba o e-zasebnosti v veljavo ne bo stopila pred letom 2025. Podjetja bodo do takrat morala oceniti kalnost vode oziroma kaj je z vidika varstva podatkov zanje nujna pravna obveznost in kako jo izpeljati.

Bo pa uredba o e-zasebnosti v okviru temeljnega varstva podatkov na spletu razširila obstoječa varovanja zasebnosti in hkrati uvedla nova:

·      dokončno bo urejeno področje piškotkov,

·      na področju direktnega marketinga se ne pričakuje bistvenih sprememb,

·      urejeno bo varovanje podatkov v mobilnih aplikacijah,

·      uredba se bo dotaknila tudi spletnih oglaševalskih mrež, interneta stvari, »over the top« komunikacijskih storitev, elektronske pošte, telefonije, instant sporočil in neželene pošte, spletnih klepetov s potrošniki, aplikacij za komuniciranje, kot sta WhatsApp in Skype, telekomunikacijskih vsebin in meta podatkov.

·      Temeljna pravna podlaga za obdelavo podatkov pa bo ostala privolitev posameznika.


Kot eno večjih dilem ureditve, ki jo bo prinesla uredba o e-zasebnosti, je Jaka Repanšek izpostavil upravljanje s piškotki in ali bo pravna podlaga zanje privolitev. GDPR namreč prepoveduje povezovanje storitve z zasebnostjo. Ena od možnosti, ki se omenjajo, je, da bi ponudniki lahko z namestitvijo piškotkov pogojevali dostop do vsebine le, če bi uporabnikom kot alternativo ponudili plačljivo dostopanje do vsebin. Repanšek opozarja, da bi se v tem primeru morali povsem spremeniti poslovni modeli številnih podjetij.

Omenja se tudi možnost privzete nastavitve v brskalniku, ki ne dovoljuje namestitve piškotkov in ki bi jo uporabniki lahko omilili z lastnimi nastavitvami. Tehnično je takšna rešitev težko izvedljiva. Kaj lahko se zgodi, da bo namesto poenostavitev uporabe spletnih mest prišlo do oteževanja. Ogroženo bo njihovo financiranje, saj so številna spletna mesta odvisna od digitalnega oglaševanja, po novem pa bi se lahko zgodilo, da bi bil prikaz oglasov odvisen le od privolitve, je še izpostavil Jaka Repanšek.

 

Zoran Savin izpostavlja, da uredbi o GDPR in e-zasebnosti, ne pomenita zgolj ovir, pač pa tudi poslovno priložnost. (Foto: Nejc Lasič)
Zoran Savin izpostavlja, da uredbi o GDPR in e-zasebnosti, ne pomenita zgolj ovir, pač pa tudi poslovno priložnost. (Foto: Nejc Lasič)

Ciljano oglaševanje ključno za mala in srednje velika evropska podjetja

Daniel Knapp (glavni ekonomist pri IAB Europe) je predstavil izsledke raziskave o širši socio-ekonomski in kulturni vrednosti ciljanega oglaševanja v Evropi, ki je pokazala, da bi imela popolna prepoved ciljanega oglaševanja na spletu neslutene posledice. Poudaril je, da ciljano oglaševanje pomeni ključno podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki so temelj evropskega gospodarstva. Hkrati je ciljano oglaševanje povezano s promocijo in zaščito evropske kulture in služi kot motor rasti za najuspešnejša evropska podjetja, ob čemer ima velik pomen tudi za pluralnost medijske krajine. Po besedah Daniela Knappa je vse večji del gospodarstva podprt s podatki, zato bo ciljano oglaševanje preželo prav vse panoge.

Oglaševanje je ena od prvih panog, ki je razvila in prevzela rešitve, ki temeljijo na podatkih, a kljub temu ohranjajo zasebnost uporabnikov ter skrbijo za kulturne vrednote, zato lahko ponudi »recept« za uvedbo tovrstnih rešitev.

Pravila o e-zasebnosti kot poslovna priložnost

Da uredbi o GDPR in e-zasebnosti, ki bo šele sprejeta, ne pomenita zgolj ovir, pač pa tudi poslovno priložnost, meni Zoran Savin (direktor IAB Slovenija). Savin je poudaril, da je na spletu na voljo dovolj podatkov o uporabnikih, ki niso ime in priimek, da jih vendarle lahko učinkovito nagovarjamo.

Evropska unija je GDPR uredbo sprejela, da bi na eni strani zaščitila zasebnost svojih prebivalcev, na drugi pa svoj enotni trg. Nad regulacijo oziroma obvezno zaščito podatkov seveda niso navdušeni vsi, a je Savin pri tem izpostavil primer varnostnega pasu. Čeprav je bilo dokazano, da varuje življenja, so ga ljudje začeli množično uporabljati šele, ko je bila uporaba uzakonjena. »Šele ko smo v marketingu ponotranjili, da ta zakon obstaja, smo ga začeli uporabljati v svoj prid – Volvo je tako prvi začel izpostavljati varnost svojih avtomobilov« , navaja Savin. Podobno lahko podjetja v svoj prid uporabijo tudi uredbi o GDPR in e-zasebnosti.

Trenutni trendi na področju zaščite podatkov gredo v tri smeri:

·      sistemi za sistemizacijo soglasij

·      kontekstualno oglaševanje

·      anonimizacija uporabnikov

Za v prihodnje pa Zoran Savin napoveduje naslednje trende, ki lahko prinesejo konkurenčno prednost za podjetja, če jih bodo le pravočasno izkoristila:

·      pospeševanje konkurenčnosti EU (zaščita podatkov kot konkurenčna prednost),

·      visokotehnološke rešitve (v skladu z zakonodajo odgovarjajo na katero koli potrebo),

·      izkoristite priložnost za majhna tržišča.

Kot primer, kako trenutno situacijo izkoristiti sebi v prid, je Savin izpostavil troje:

·      začetna okna za soglasje k piškotkom lahko izkoristite kot priložnost za komunikacijo z uporabniki,

·      poudarite vaše vrednote na področju varstva osebnih podatkov ter skrbi za uporabnika ter njegove podatke obrnite v lastno konkurenčno prednost

·      izkoristite prednosti, ki jih prinašajo zakoni in spodbudite uporabnike za prenos njihovih podatkov z velikih platform. 


Celotni povzetek vseh predavanj iz dogodka, si lahko preberete TUKAJ.

 

 

© Copyright 2016 IAB Slovenija.  Izdelava spletnih strani AV studio