V torek 13. februarja smo se družili člani treh stanovskih organizacij- IAB Slovenija, DMS in SOZ ter gostje Info Hiše. Smo v obdobju sprejemanja velikih svežnjev EU zakonodaje, zato smo tokrat gostili ugledne strokovnjake s področja evropske zakonodaje in njene implementacije na področju digitalnih storitev, umetne inteligence in e-zasebnosti.
Jaka Repanšek, predsednik Oglaševalskega razsodišča je predstavil ključne smernice Akta o digitalnih storitvah -DSA in vpliv le tega na digitalno oglaševanje.
Trendi, ki jih v digitalnem marketingu zaznavamo zadnja leta zajema se kažejo v porastu vplivnostnega marketinga, UI in ChatBoat-ov, izkustvenega nakupovanja (VR) //Apple vision Pro, v porastu interaktivnih vsebin in posledično spremljanja podatkov, s katerimi blagovne znamke sledijo obnašanju potrošnika. Prav te teme tudi naslavlja DSA, kjer od blagovnih znamk in vplivnežev zahteva odgovorno oglaševanje; oglasne vsebine morajo biti v slovenskem jeziku, jasno in transparentno označene, da gre za oglasno sporočilo. Akt ureja tudi vprašanja UI in ChatBoat-ov ter tehnologijo izkustvenega nakupovanja (VR). Interaktivnost prinaša beleženje in obdelavo ogromnih količin podatkov, kaj spremljamo, hranimo in obdelujemo pa je pogojeno z jasno izraženim namenom in z visoko stopnjo varovanja osebnih podatkov.
Ključne smeri razvoja so v pridobivanju lastnih- prvoosebnih podatkov, zmanjševanju tveganja zlorabe osebnih podatkov pri izvozu in deljenju med uporabniki. Omejuje se monopol nad podatki, ki jih o uporabnikih zbirajo največje medijske platforme Amazon, Alibaba, AliExpress, Microsof, Google, Twitter/X; Meta, Linkedin, Tik Tok, Pinterest, SnapChat in celo PornHub…idr. Še več. DSA, ki je stopil v veljavo 17.2. daje organom, kot je pri nas častno oglaševalsko razsodišče, to pravico, da zahteva umi oglasa, če presodi, da je ta škodljiv oziroma krši DSA. Na eni strani tako DSA omejuje velike platforme in z namenom pogojuje raziskovalcem in analitikom dostop do občutljivih podatkov, po drugi strani pa demokratizira dostop do informacij širši javnosti.
Evropska komisija je velike monopolne baze podatkov razvezala in jih v uporabo omogočila ostalim igralcem na trgu in širši javnosti. DSA prinaša mini revolucijo, kot se je spomnimo iz časa uvedbe GDPR, obenem pa demokratizacija podatkov pomeni razvoj novih strategij, poslovnih modelov in pospešenih inovacij.
Tu je še "Cookieless world", ki s postopnim umikom piškotkov iz Google brskalnika prihaja v prvo fazo testiranja rešitve, ki bo kot kaže vodila v smeri t.i. kontekstualnega oglaševanja. Kaj so torej najnovejše rešitve t.i. Google Privacy Sandboxa, kakšne so tehnične zahteve, možnosti ciljanja, ki jih prinašajo? Za odgovore smo poprosili Kasparsa Dirskisa, regionalnega direktorja Baltik, Balkan, Kazahtan in Azerbjdžan pri programatični platformi RTB House. Posnetek predstavitve je že na voljo TUKAJ.
Še en pomemben dokument je nastajal zadnja 4 leta in sicer Akt o umetni inteligenci - AIA, ki bo objavljen maja 2024 v UL in bo stopil v veljavo čez 2 leti. V tem času bo Evrospska komisija pripravila več kot 20 aktov sekundarne zakonodaje, Republika Slovenija in ostale članice EU pa ga bodo implementirale. Uredba opredeljuje prepovedane prakse, njeno glavno vodilo pa je tveganje; večje ko je tveganje, večje so regulatorne zahteve, ki to tveganje zmanjšujejo. Značilnosti in konkretne posledice Akta o umetni inteligenci -AIA za marketing je Bojana Pleterski predstavila v svojem predavanju.
Odvetnica Rosana Lemut Strle, je spregovorila 1.) pod katerimi pogoji lahko uporabljamo javne (javno dostopne) kontaktne podatke iz velikih registrov kot je poslovni register AJPES, z družbenih omrežij kot je na primer LinkedIn, s spletne strani…?
2.) Kakšni so pogoji za pošiljanje trženjskih sporočil? in 3.) Kako razumeti (in uporabiti) 93. člen ZVOP-2? Člen govori o uporabi in obdelavi osebnih podatkov za izvajanje določenih dejavnosti osebe javnega ali zasebnega sektorja. Na koncu predavanja so povzeta konkretna vprašanja iz prakse in mnenje IP, ki vam bodo zagotovo v veliko pomoč.
V nadaljevanju se je Primož Govekar iz Info Hiše posvetil piškotkom, obrazcem in komunikaciji le teh z uporabnikom na slovenskih spletnih straneh.
Pregledal je že več kot 350 spletnih mest in v svojem predavanju povzel ključne ugotovitve pregledovanj, pri tem pa postregel s smernicami za boljšo izvedbo piškotkov, obrazca za privolila, pojasnila, gumbov in ostalih elementov.
Razglasili smo tudi zmagovalce med prijavljenimi na ekskluzivni BREZPLAČNI pregled spletne strani, kjer je strokovna komisija preverjala ali spletna stran izpolnjuje zahteve zakonodaje o e-zasebnosti in kako prijazna je ta izkušnja uporabnika.
Še prej pa je naš Zoran Savin na kratko povzel najboljše prakse, ki so pritegnile pozornost komisije, jo prepričale ali celo navdušile.
Med vsemi, ki so se opogumili in se prijavili na brezplačen pregled, sta izstopali predvsem dve podjetji.
Nagrajencem čestitamo, vse ostale pa spodbujamo, da se prihodnjič prijavite na brezplačen test e-zasebnosti.
Foto: Nejc Lasič