top of page

Cloudflare odpira vprašanje: kdo bo plačal vsebine, ki jih uporablja umetna inteligenca?

Cloudflare uvaja nova pravila za AI promet na spletnih straneh in s tem odpira eno pomembnejših vprašanj za prihodnost digitalnih medijev: kako naj založniki zaščitijo svoje vsebine, ostanejo vidni v iskanju in hkrati dobijo ustrezno nadomestilo, ko njihove vsebine ustvarjajo vrednost v AI okoljih.


Cloudflare odpira vprašanje: kdo bo plačal vsebine, ki jih uporablja umetna inteligenca?


Kaj je Cloudflare in zakaj je ta premik pomemben?

Cloudflare je globalni ponudnik internetne infrastrukture, ki spletnim stranem pomaga pri hitrejšem nalaganju, zaščiti pred napadi, upravljanju prometa in nadzoru dostopa avtomatiziranih sistemov. Ker stoji med uporabnikom, spletnim mestom in različnimi vrstami avtomatiziranega prometa, ima pomembno vlogo pri tem, kdo lahko dostopa do vsebin in pod kakšnimi pogoji.


Nova pravila zato niso le tehnična posodobitev. Gre za poskus, kako staro logiko odprtega spleta prilagoditi novemu okolju, v katerem vsebin ne berejo več samo ljudje in klasični iskalniki, ampak vse pogosteje tudi AI sistemi.


Stari dogovor spleta se spreminja

Dolga leta je splet temeljil na razmeroma preprosti izmenjavi. Iskalniki so indeksirali vsebine, mediji in drugi ustvarjalci vsebin pa so v zameno prejemali obisk, ki so ga lahko tržili tudi skozi oglaševanje.


To sožitje se z razvojem generativne umetne inteligence korenito spreminja. AI sistemi vsebine ne le poiščejo, ampak jih tudi povzemajo, vključujejo v odgovore ali uporabljajo za učenje modelov. Pogosto celo brez klika in obiska na izvorno stran.


Za medije, novinarje in druge ustvarjalce vsebin tako namen uporabe vsebine postaja ključen, saj lahko ogrozi obstoječi poslovni model odprtega spleta. Če uporabnik odgovor prejme neposredno v Google AI Overviews ali pogovorni vmesnik, morda sploh nima več potrebe, da bi kliknil na izvorni članek. S tem založnik izgubi obisk, pozornost in možnost zaslužka, čeprav je njegova vsebina prispevala k odgovoru.


Cloudflare ločuje med iskanjem, AI agenti in učenjem modelov

Cloudflare zato uvaja bolj natančno ločevanje med različnimi vrstami avtomatiziranega prometa. Eno je klasično iskanje, ki spletnim stranem še vedno lahko prinaša obisk. Drugo so AI agenti, ki v imenu uporabnika obiščejo stran in izvedejo določeno nalogo. Tretje pa je pobiranje vsebin za učenje ali izboljševanje AI modelov.


Za založnike te tri uporabe niso enakovredne. Prva še vedno podpira njihovo vidnost in prihodke, drugi dve pa lahko obstoječi model obideta. Nova pravila zato temeljijo na tem, da lahko založnik različne namene različno dovoli, omeji ali blokira.


Od 15. septembra 2026 bo Cloudflare na straneh, ki prikazujejo oglase, privzeto dovolil promet, namenjen iskanju, hkrati pa blokiral AI promet za učenje modelov in uporabo AI agentov, razen če bo lastnik strani nastavitve spremenil.


Od blokiranja pajkov do plačevanja uporabe vsebin

Še pomembnejši pa je drugi del zgodbe. Kot piše TechCrunch, Cloudflare ne gradi samo orodij za blokiranje AI pajkov, temveč tudi model, v katerem bi založniki lahko prejeli nadomestilo vsakokrat, ko vsebina ustvari vrednost v AI iskanju ali pogovornih vmesnikih.


Gre za premik od logike “pay per crawl”, torej plačila za dostop oziroma pobiranje vsebine, proti logiki “pay per use”, kjer bi bila vrednost vezana na dejansko uporabo vsebine v AI odgovoru, iskanju ali rezultatu agenta.


Za velike založnike licenčni dogovori z AI podjetji že obstajajo. Težava je, da takšni dogovori ne morejo pokriti celotnega odprtega spleta. Manjši založniki, neodvisni mediji, strokovne spletne strani in ustvarjalci vsebin pogosto nimajo pogajalske moči, podatkov ali infrastrukture, da bi vedeli, kdo njihove vsebine uporablja, kako pogosto in s kakšno vrednostjo.


Cloudflare želi tukaj nastopiti kot tehnični vmesnik, ki omogoča več preglednosti, boljši nadzor in odpira prostor tudi za bolj avtomatizirano nadomestilo po modelu “pay per use”.


Kaj to pomeni za slovenske medije?

Slovenski mediji že opozarjajo na opazen upad prometa, s tem pa tudi na pritisk na prihodke, ki so tesno povezani z obiskom, prikazi oglasov in aktivnim odnosom z bralci.


Če se bo trend nadaljeval in bodo uporabniki vse več odgovorov dobili v AI iskalnikih, povzetkih in pogovornih vmesnikih, se bo pritisk na medije še povečeval.


Majhni trgi, kot je slovenski, so pri tem posebej ranljivi. Domači mediji imajo manjši obseg občinstva, manjšo pogajalsko moč in bolj občutljiv poslovni model, ki težje prenese velike spremembe in izpade prihodkov.


Cloudflarejev pristop zato ni pomemben samo za velike globalne medije. Za majhne trge, kot je Slovenija, postaja vprašanje, kako naj se v spremenjenih razmerah financirajo kakovostne domače vsebine, tudi vprašanje dolgoročnega obstoja.


Močni, zaupanja vredni mediji niso pomembni samo za novinarstvo, ampak tudi za oglaševanje. Predstavljajo kakovostna okolja, kontekst, varnost za znamke in pomemben del domačega digitalnega ekosistema. Če se njihov poslovni model oslabi, to dolgoročno vpliva tudi na kakovost in raznolikost oglaševalske ponudbe.


Odprti splet išče nov dogovor

V odprtem spletu je vsebina praktično vsem dostopna. V novem AI okolju pa ključno vprašanje postaja, kdo jo uporablja, za kakšen namen, ali izvorni ustvarjalec od tega prejme obisk, da lahko prikaže oglas in dobi plačilo?


Če bodo pravila dostopa, uporabe in nadomestil bolj jasna, bi se lahko oblikoval nov dogovor med založniki, AI podjetji in tehnološko infrastrukturo.


Cloudflarejeva rešitev sama po sebi še ne pomeni novega industrijskega standarda. Gre za pomemben poskus, ne za dokončno ureditev trga. Veliko bo odvisno od tega ali bodo AI podjetja svoje pajke res jasneje ločila po namenu ali bodo založniki nove možnosti uporabljali in ali se bodo modeli plačevanja vsebin iz pilotnih partnerstev razvili v širše sprejet sistem.


Ostanite dobro obveščeni.





Zapisala

Nataša Smirnov

Raziskave in analize trga, IAB Slovenija

bottom of page